četrtek, marec 02, 2006

prepredanja (tudi) o sexu ali kdaj povedat...

... otroku o sexu in spolnih organih.

v bistvu me je vse skupaj napeljalo iz tisti naših že znanih bizgecov in 3delavnice. dejstvo mladega občinsva je da so kul. seveda tudi meni so, ampak nisem več star okoli 15 let in bi gledal na to kot foro. ne morem si zatisniti oči pogled mi omejujejo oči starša, kjer je vzgoja pomemben faktor. ne rečem, da sem popolen starš, se učim in stremim k temu, da bi bil čimbolj razumevajoč in jeklenih živcev =), prizadeven, ljubeč in dober poslušalec.
vzgoja. dati otroku čim več možnosti za čim večje razumevanje našega ponorelega sveta in povedati za vse skrite restavracije v teh kotičkih naše galaxije. v bistvi jih nafilati z vsem kar znaš in jim dati utrip, da tudi sami kaj raziščejo. brez omejitev. zakaj. možgani so organ s spominom o vsaki sekundi našega. vse se lahko spomnimo. razmišljam koliko spomina je to =) ogromno.
v bistvu imaš velik potencial, ko lahko otroka vgajaš brez sramu. zakaj? ker te ničesar ni strah povedat, in se ne izogibaš prav nobenemu vprašanju. če na vprašanje ne veš odgovorit, raje priznaj da ne veš. poišči odgovor na zastavljeno vprašanje in potem odgovori. lahko tudi skušata skupaj poiskati odgovor. enciklopedija, internet.... danes ni več izgovorov za dobiti odgovor. potrebno je samo ločit zrnje od plevela.

da dam še kakšen primer. hči vidi kondom. na vprašanje kaj je to imamo več odgovorov
A: balon za napihnit
B: kondom
...
torej v primeru A smo se otroka znebili s preprostim odgovorom. pojem balon mu je znan, kondom pa je povezal s pojmom balon. problem se pojavi recimo v drogeriji, ko hčerkica hoče na vsak način imeti balone z okusom babane ali pa takšne malo bolj rebraste. skopali smo si jamo, kjer ni več poti nazaj, saj smo otroku dali lažno predstavo, otrok se od drugih nauči dejanske vrednosti in uporabe, v starših pa je izgubil zaupanje, saj ga je starš nalagal oz priredil resnico.
z primerom B povemo direktno kaj je ta stvar. če še pride do kakšnih zakajev pač na njih odgovarjamo, dokler jih ne zmanjka. enkrat jih sigurno. no v določenem obdobju odraščanja znajo biti hudi zakajčki, a to je samo zaradi tega, ker otroku nismo nudili dovolj v preteklosti in mu strežemo v sedanjosti. sicer se otroci razlikujejo, ampak v veliki večini je to tako.

in kdaj začeti s tabu temo in z njo povezano prepoznavo organov. najbolje kar takoj, ko začne otrok spoznavati sebe in svoje telo. ko se kopa, ko ga previjamo. povedat za razliko fant in punca, učenje delov telesa a.k.a. lulek in lulika. najbolje je, da je starš tudi slečen, saj otroku nudi dodatno predstavo o razlikah in o pojmovanju. pa ni to nobeno pedofilstvo, kot si kdo to zna predstavljat. je razlaga pojmov in do otroka ne čutim nobenega poželenja po sexualni izkušnji. če pa kdo položi roke na mojega otroka, pa brez opozorila lomim roke in z zamahom kladiva raziskujem, koliko kPa zdržijo posamezni členki na roki.

Pomembno je tudi, da starš prebije led stramežljivosti in si upa o tem pogovarjat, kot pa da otrok izve popolne blesarije iz ulice. še vedno imam v glavi eno radijsko oddajo, kjer je na vprašanje, kako otrok pride na svet, izmed povprečnega odgovora - štorklja me je prinesla - najbolj izstopal - pri združitvi semenčeca in jajčeca, pride do oploditve... ja vem precej znanstvena razlaga. ampak edina pravilna, brez posebnih olepšav. to je nekaj kaj se bo otrok učil in naučil. čas ni važen. važen je trenutek. zdaj in takoj. le tako se prepreči zmeda v možganih in ne pride do nepotrebnega mešanja raznoraznih na novo napisanih postulatov.

z odkrivanjem spolnosti in seznanjanja o tej temi, nam da moč in prednost pred zlorabo otroka, saj se otrok ne zaveda - kaj je prav in kaj ne - z ustreznimi pogovori, pa lahko to otroka seznanimo o sami problematiki, na njegov razumljiv način.

danes v računalniški dobi je težko pročakovati od otroka, da se bo naučil pisati malo pred vstopom v šolo. je to že skoraj nuja? ali je potrebno da že vse ve? da je podučen o spolnih boleznih?

Oznake: , ,

nakracal samuelion ob 15:51, |

kraca: 1

Se strinjam s tvojim razmišljanjem. Znanje, oz. vedenje ti pomaga povsod v življenju. Res je sicer, da se največ naučimo na lastnih napakah, ampak nekateri se želimo učiti tudi na napakah in razmišljanjih drugih.
Verjetno tudi zato beremo bloge, se pogovarjamo. Se učimo odprtosti in tako vzgajamo.
Moj kamenček k razmisleku bi bil le ta, da je treba otroku pustiti, da sam pride z vprašanji na dan, mogoče me moti predvsem to, da so kakšni starši že vnaprej vsi panični, češ - kako bova pa to otroku razložila. In potem prezgodaj začnejo otroku vsiljevati neke zadeve. Skrivanje nikakor ni OK. Pa tudi pretirano vsiljevanje ne.