sreda, februar 21, 2007
kaj bi luna brez sončka
na sprehodu se zaziram v nebo in iščem luno. nekako so se oblaki zgrnili nad mesto tako, da je sprava nisem opazil. šele ob obratu sem jo zagledal. prisrčno, uživaško, energetsko, ljubeznivo, duhovno, prijateljsko, mogočno, nasmejano, veselo, prijetno, strastno, resnicoljubno je zasvetila v svoji lepoti. kar nekaj časa je, odkar mi je spremenila življenje. ravno zaradi močne povezanosti in obujanja telepatskih zmožnosti, močno verjamem v dopolnjevanje med sončkom in luno. sta sicer narazen a se njun privlak močno izraža v vsakdanjiku.
vedno v vsakem trenutku poskrbi, da je kozarec poln. poln do vrha, da lahko še iz svojo srečo napolnim še druge kozarce, steklenice, sodčke, bazene, jezera, reke, morja. nad vsemi željami, sanjami ter cliji, le to ostane impulz v naših dendritih. kaj potrebujemo? akcijo. strast. delovanje v smeri sreče. srečo, ki nas izpolnjuje in nas dela velike. iz kozarca lahko rastemo v steklenico, sod, bazen,... sami se odločamo, kako bomo rasli. ali želimo samo impulze ali pa bomo to zaživeli v svojem vsakdanu. vsak je zmožen vsega kar si zamisli, le prepričan more bit o tem. strast nam pokaže, kako močna je naša želja pridobivanja. akcija nam dodeli materialno komponento.
ne naslanjam se na to kolikokrat sem padel na gobec. ampak na to, da sem se vedno zmožen pobrat, mi da energijo da začnem nekaj novega. večni ustvarjalec. brahma. vedno znova in znova. nepretrgan evolucijski krog, ki se vrti v spirali. kdaj se ustavimo, pogledamo levo in desno. naprej nazaj, gor in dol. na vse strani. spremeni se. gledanje v različnih kotih mi da nov zanos, vpogled v nove stvari in gledanje na drugo plat medalje. vživitev v že doživljeno in potenciranje dobrega. kozarec je poln. grem do naslednjega koraka. steklenica? neee. bom zagrabil kar tok reke. zajezdil njene valove in užival. odkar sem spremenil razmišljanje in akcije, ki iz tega izhajajo počasi postaja vizija in usmeritev jasna. usmeritev, sanjarjenje in neprehojene poti so za mano. kdaj? tudi sedaj ko to pišem.
uživat v tem kaj počnem sem obvladal že nekaj časa nazaj. zbudim se dobre volje in naspidiran, ker sam tako želim. ker sem bil prepričan, da je vse to možno. in dan postane energijska bomba. in potem sem dobil udarec. močan, streznitveni. evolucija terja svoj davek. in ta davek je sreča. zato, ker ko je nekdo srečen zahteva več in to je živeti trenutek. ne samo živeti dan za dnem, ampak trenutek za trenutkom. zdaj in takoj!
vedno v vsakem trenutku poskrbi, da je kozarec poln. poln do vrha, da lahko še iz svojo srečo napolnim še druge kozarce, steklenice, sodčke, bazene, jezera, reke, morja. nad vsemi željami, sanjami ter cliji, le to ostane impulz v naših dendritih. kaj potrebujemo? akcijo. strast. delovanje v smeri sreče. srečo, ki nas izpolnjuje in nas dela velike. iz kozarca lahko rastemo v steklenico, sod, bazen,... sami se odločamo, kako bomo rasli. ali želimo samo impulze ali pa bomo to zaživeli v svojem vsakdanu. vsak je zmožen vsega kar si zamisli, le prepričan more bit o tem. strast nam pokaže, kako močna je naša želja pridobivanja. akcija nam dodeli materialno komponento.
ne naslanjam se na to kolikokrat sem padel na gobec. ampak na to, da sem se vedno zmožen pobrat, mi da energijo da začnem nekaj novega. večni ustvarjalec. brahma. vedno znova in znova. nepretrgan evolucijski krog, ki se vrti v spirali. kdaj se ustavimo, pogledamo levo in desno. naprej nazaj, gor in dol. na vse strani. spremeni se. gledanje v različnih kotih mi da nov zanos, vpogled v nove stvari in gledanje na drugo plat medalje. vživitev v že doživljeno in potenciranje dobrega. kozarec je poln. grem do naslednjega koraka. steklenica? neee. bom zagrabil kar tok reke. zajezdil njene valove in užival. odkar sem spremenil razmišljanje in akcije, ki iz tega izhajajo počasi postaja vizija in usmeritev jasna. usmeritev, sanjarjenje in neprehojene poti so za mano. kdaj? tudi sedaj ko to pišem.
uživat v tem kaj počnem sem obvladal že nekaj časa nazaj. zbudim se dobre volje in naspidiran, ker sam tako želim. ker sem bil prepričan, da je vse to možno. in dan postane energijska bomba. in potem sem dobil udarec. močan, streznitveni. evolucija terja svoj davek. in ta davek je sreča. zato, ker ko je nekdo srečen zahteva več in to je živeti trenutek. ne samo živeti dan za dnem, ampak trenutek za trenutkom. zdaj in takoj!
nakracal samuelion ob 21:27, | 
kraca: 2
« nazaj domov | Objavite komentar
Luna brez sončka je mlaj.
če pogledam, kaj pravi nebo, bo kmalu polna luna, kjer se razsvetljujeta oba.